Razstava dijaških kolažev ob 70. obletnici premiere prve slovenske filmske komedije Vesna

Foto: Leon Bogovčič

Na razstavi so predstavljeni kolaži dijakov drugega letnika umetniške gimnazije – likovna smer iz naše šole.

Nuša Trontelj (2. f), Kiani Nia Šertelj (2. g), Maša Štrukelj (2. g), Ema Barlič (2. f), Hanna Černe Kucher (2. f), Iza Mušič (2. g), Lucija Uvera (2.g), Ema Hrnčič (2. f), Lana Burjak Novak (2. g), Anita Žerovnik (2. g), Manica Barborič (2. f), Neža Likovič (2. g), Elena Les (2. f), Ana Karin Rome (2. f), Neža Vouk (2. f), Lea Gluvak (2. f), Sara Kosec (2. g), Sara Peterka (2. f), Hana Gramc (2. g), Marika Hladnik (2. g)

Mentorici: Kaja Urh in Veronika Vesel Potočnik

»Ali vam lahko rečem Vesna?« vpraša Samo mlado simpatično dekle, ko se srečata v parku Tivoli. Vesna je sinonim za pomlad, je metafora za hrepenenje po življenju, ki se želi izviti iz primeža ideologij in političnega preigravanja.

Režiser František Čap je s filmom Vesna začrtal veliko prelomnico v slovenski prostor. Ustvaril je paradigmo komedije, ki je z igrivostjo in lahkotnostjo prevetrila takratni resnobni milje slovenske dramske in filmske umetnosti.

Scenarij za film je napisal pesnik in pisatelj Matej Bor, čigar zgodba se je povsem distancirala od revolucionarnih tem. Vesna je zavela kot svež pomladni veter, ki se je želel vsaj za trenutek odlepiti od teže vsakdana in na krilih mladostnih idej poleteti v višave brezskrbnosti.

Čas, ki se je odvijal leta 1953, je sledil drugim družbenim zakonitostim. Časovna  distanca je sicer predrugačila marsikaj, kar je povezano z mladostnim odraščanjem, vendar so teme o prijateljstvu, prvi zaljubljenosti in izzivih pred maturo ostale enako aktualne.

Vesna je živela v nekem drugem času, kamor se lahko odpravimo le še prek slik, fotografij, glasbe ali spominov, ki živijo v naši zavesti. Zelo dobro nam ga oriše film. Na prav poseben način so ta čas oživili tudi naši dijaki v svojih kolažih in z njimi priklicali podobe iz preteklosti, ki se kot palimpsest odstirajo pred gledalcem.

Kolaž je tehnika, ki omogoča združitev številnih svetov. Podobe iz različnih zgodb lahko popolnoma predrugačimo in jim skozi izraznost rezanja in lepljenja nadenemo nove oblike. Dijaki naše šole so do njih pristopili svobodno in neobremenjeno. Za navdih so jim bile fotografije in zapisi iz časopisnih člankov, kritiške besede recenzentov ter nenazadnje film, ki je za današnje šestnajstletnike pomenil skok v popolnoma drugo dobo. Podobam iz preteklosti so priostrili nove pomene in jih postavili v kontekst sodobnega časa.

Z razumevanjem preteklosti in v duhu sedanjosti zremo na prihodnost. Kar je dobro, želimo ohraniti in izkušnje prenesti v življenje. V tem pogledu skupaj z dijaki predstavljamo izbor del, ki so nastala ob izhodiščih prve slovenske komedije.

Foto: Leon Bogovčič