OBLIKOVANJE IN FOTOGRAFIJO
LJUBLJANA
Skozi čas
Kratek povzetek dogodkov, ki so nas pripeljali v današnjo situacijo, ko kapitalski interesi požrešno posegajo po nesnovni in snovni kulturni dediščini
Križanke so prvotno predstavljale samostan reda križnikov. Po drugi svetovni vojni je bil kompleks zapuščen, zaradi česar je mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljana leta 1951 odstopil Križanke šoli za umetno obrt. Od leta 1951 do 1955 je bivši samostan prenovil Jože Plečnik in ga namenil izobraževalni funkciji ob podpori ideji Križank kot odprtega prostora za vse kulture željne prebivalce Ljubljane v samem mestnem jedru. Manjši delež je šola oddajala v uporabo Festivalu Ljubljana.
Problematika se izpostavlja v deljenju prostorov med dvema javnima zavodoma in sicer Festivalom Ljubljana in Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana.
Tako od leta 2010 naša šola, na podlagi tožbe, ki jo MOL vložila proti državi, uporablja 52 odstotkov prostorov, Festival Ljubljana pa 48 odstotkov.
Postopoma sta oba zavoda prestopila okvire delovanja. Pouk poteka tudi na Roški, kjer si delimo prostore s Srednjo ekonomsko šolo Ljubljana, ter v enoti Tabor. Festival pa gostuje na različnih lokacijah, ki so za izvedbo kulturnih dogodkov tudi primernejše.
Leta 2016 se je situacija zaostrila ob poškodbi slabo izvedene prve premične strehe, ki je zaradi nemarnosti in človeške napake ob prvem snegu popustila.
Leta 2020 smo se dijaki in profesorji uprli dogovoru med šolskim ministrstvom in Mestno občino Ljubljana, ki je predvidela selitev šole v neznano, medtem ko se od postavljenega temeljnega kamna leta 1994 ni zgodil noben pomembnejši premik k izgradnji nove stavbe.
Po grožnji z izselitvijo smo profesorji in dijaki leta 2020 protestirali pred Državnim zborom. Če se osredotočimo na trenutno stanje, se je to zaostrilo letos februarja, ko so na strateškem sestanku ljubljanski svetniki potrjevali strategijo zavoda Festival Ljubljana. V dokumentu je bil ponovno napovedan prevzem celotnih Križank. V aprilu je MOL predstavil predlog proračuna za prihodnje leto in v njem zabeležil sredstva za izvedbo te namere.
V skladu z Zakonom o lokalni samoupravi sodi varstvo kulturne dediščine med osnovne naloge Mestne občine Ljubljana; varstvo zajema upravljanje s premoženjem in skrb za kulturno dediščino na svojem območju v skladu z zakonodajo. Tako je na spletni strani izpostavljeno, da si ves čas prizadevajo za ohranjanje njegove edinstvene dediščine, kamor spadajo tudi Križanke.
Na SŠOF si prizadevamo za sobivanje obeh zavodov in verjamemo v konstruktiven dialog. A žal so pristojnosti za reševanje objekta v rokah Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, kjer se na pobude vodstva SŠOF ne odzivajo. Zaradi stanja objekta smo v SŠOF večkrat pristopili tudi k iskanju strokovnih rešitev za možnost postopne obnove, ob kateri bi v prostorih še vedno lahko potekal pouk, a pravega odziva na strani pristojnih ni. Kulturna dediščina, ki bi se lahko vpisala na Unescov seznam, postaja predmet trgovanja in komercializacije. In zdi se, da o tej problematiki poteka zgolj MOL-ov monolog.
Zaposlenim in dijakom SŠOF se porajajo vprašanja glede nasprotovanja temeljni ideji prenove Križank, ki jim je Plečnik namenil izobraževalno funkcijo. Vseskozi smo priča vztrajnim poskusom pretvorbe v nejavni prostor, ki bo namenjen izključno komercialni dejavnosti.
Pogodba: Vlada LR Slovenije, Svet za prosveto in kulturo daruje stavbo v upravljanje Šoli za umetno obrt
(.pdf)
